Intervju z Žigo Kajfežem, najboljšim ivanškim strelcem

Žiga Kajfež je 22 letni, 180 cm visoki, v Ljubljani rojeni branilec Košarkarskega kluba Ivančna Gorica, ki se s košarko ukvarja že od svojega šestega leta dalje. Košarkarsko pot je začel v Postojni, nato pa je na poti do Ivančne Gorice zastopal še barve mladinskih selekcij Košarkarskega društva Slovan in Košarkarskega kluba Grosuplje. V Košarkarski klub Ivančna Gorica je prišel leta 2009, ko se je tudi prvič preizkusil v članski kategoriji. Tisto leto je vzporedno igral tudi mladinsko državno prvenstvo za Košarkarski klub Grosuplje.


Letošnja sezona je, kar se strelske učinkovitosti tiče, njegova najuspešnejša članska sezona do sedaj, saj je v letošnji sezoni v poprečju na tekmo dosegal 22,9 točke, kar ga uvršča na odlično tretje mesto med strelci v 4. slovenski košarkarski ligi, z naskokom pa je najboljši strelec našega kluba. V 14 tekmah sezone je dosegel povprečni koeficient učinkovitosti 29, kar ga uvršča na drugo mesto v četrtoligaški konkurenci. V petem kolu skupine za prvaka 4. SKL, je nasprotnikom nasul kar 33 točk, kar je njegov najboljši dosežek letos. Na igrišču velja za vsestranskega igralca, ki s svojo domiselnostjo obrambne igralce spravlja v obup, obenem pa je pravi motivator na in ob igrišču.

Z Žigo smo po končani sezoni opravili krajši intervju, kaj zanimivega nam je povedal si lahko preberete v nadaljevanju.

Kako ocenjuješ sezono, ki se je pravkar končala?

V letošnjo sezono smo krenili z mešanimi občutki, glede na to, da so nekateri igralci iz preteklih sezon prenehali z igranjem, obenem pa so se nam pridružili tudi nekateri novi igralci. Začetek sezone je bil zato težji, to je bilo razvidno iz naše igre, saj smo potrebovali kar nekaj časa, da smo se uigrali. Po treh tekmah smo zaigrali bistveno bolje, kar je tudi pomenilo, da smo bili neporaženi do konca rednega dela in smo se nato uvrstili v drugi del tekmovanja, v boj za prvaka četrte lige. V drugem delu sezone smo naleteli na dodatne težave, ko so se nam poškodovali nekateri ključni igralci, nekateri pa so tudi prenehali z igranjem košarke. Kljub temu, da smo bili v drugem delu močno zdesetkani, smo prikazali dobro igro, predvsem borbeno, v nekaterih tekmah pa nam je tudi zmanjkalo nekaj športne sreče. Glede na težave in poškodbe v ekipi lahko rečem, da sem s sezono zelo zadovoljen.

Kako pa si zadovoljen s svojo igro v letošnji sezoni?

S svojimi igrami sem zadovoljen, v primerjavi z lansko sezono se v moji igri pozna določen napredek, je pa za napredek še veliko prostora, tako z vidika igre v napadu, predvsem pa igre v obrambi.

Si prvi strelec ekipe in tretji strelec lige. Imaš za mehko roko kakšne posebne priprave oz. kako vzdržuješ formo tako dobrega strelca?

Veliko je fizične in kondicijske priprave, kar se posledično tudi pozna pri igri v napadu, kakšnih posebnih priprav pa nimam. Edine priprave, ki jih imam, so dan pred tekmo, ko imamo ponavadi šuterski trening. Bistvo uspešnega meta na tekmah pa je zagotovo v iskanju primerne pozicije za met.

Kaj tebi osebno pomeni košarka?

Glede na to, da se z njo ukvarjam že kar dolgo, mi pomeni zelo veliko. Sam jo vidim kot timsko igro v kateri se lahko zelo zabavam, ob enem lahko odmislim vse ostale stvari in se prepustim sami igri. Nudi mi neko veselje, druženje in tudi tekmovanje z drugimi.

Kdaj si pričel z igranjem košarke, kdo te je zanjo navdušil in kdo je tvoj košarkarski vzornik?

Sam že igram košarko že dobrih 16 let, od svojega šestega leta dalje. Zanjo me je navdušila predvsem košarkarska žoga, ki sem jo dobil za šesti rojstni dan, ravno takrat pa je tudi moj starejši brat začel z igranjem košarke in sem mu tudi sam nekako sledil. Kot mlajša sva veliko skupaj preigrala na igriščih, tako da je tudi on eden tistih, ki so me navdušili za košarko. Potem pa sem se odločil, da bom košarko začel trenirati in tako se je nadaljevalo vse do danes. Vzornik mi je nekako vedno bil Allen Iverson. Glede na njegovo višino sem ga vedno z velikim užitkom gledal in spremljal, kako enostavno lahko igra košarko. Kot mlajši sem ga vedno hotel posnemati, tako da zagotovo je on moj vzornik.

Si se kdaj poskusil tudi v kakšnem drugem športu?

Preizkusil sem se tudi v drugih športih, nekaj časa sem poleg košarke treniral namizni tenis, vendar sem hitro obupal. Sem pa bil pa enkrat kot mlajši prisoten tudi na nogometnem treningu. Čeprav nogomet rad spremljam preko TV ekranov, je bil vseeno tisti trening moj prvi in zadnji nogometni trening.

Kakšni so tvoji največji košarkarski uspehi v karieri?

Med moje največje košarkarske uspehe prav gotovo spadata osvojitev 4. mesta na pionirskem državnem prvenstvu s takratnim klubom KD Slovan ter prav tako osvojitev 4. mesta na kadetskem državnem prvenstvu s KK Grosuplje. Takrat smo igrali pred domačo publiko, sam pa sem bil izbran za najboljšega obrambnega igralca.
Kot velik uspeh pa si štejem tudi 1. mesto na turnirju v Italiji s Slovensko pionirsko reprezentanco.

Kje se vidiš v prihodnosti?

V prihodnosti si prav gotovo želim ostati in delovati v košarki, zanimajo me bolj organizacijske funkcije v klubu. Vsekakor želim tudi v prihodnje prispevati k nenehnemu razvoju košarke.
V prihodnosti tudi želim postati fizioterapevt, zato se čedalje bolj spogledujem tudi s študijem fizioterapije.

Kaj poleg košarke še počneš v življenju?

Poleg košarke tudi delam v telekomunikacijskem podjetju, delo, ki ga popravljam pa je svetovanje strankam po telefonu. Se pa že tudi nekaj časa ukvarjam s fitnesom, ki mi je tudi v veliko veselje.

Imaš kakšno sporočilo za vse košarkarske navdušence iz naše občine?

Svetoval bi jim naj se čim več ukvarjajo s športom, ki ga imajo najraje, pri katerem uživajo, ter da pri tem vztrajajo. Naj se poskusijo tudi v košarki, ker je to zares lep, dinamičen in zanimiv šport. Naj si najdejo svojega vzornika po katerem naj se zgledujejo, mogoče pa ravno nekdo iz naše občine, s trdim in vztrajnim delom, čez nekaj let postane tako dober košarkar, kot so Dragić, Lakovič in Nachbar.